Drevo na travniku

1. blog

»ZDIJZ v vsako vas!«

Tako nekako bi lahko opisali prvi namen projekta »Naš denar, naše informacije«, ki ga je Info hiša izvedla ob finančni podpori Veleposlaništva Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Odločili smo se preveriti, kako na zahtevo, ki jo prejmejo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) odreagirajo manjši zavezanci, kot so krajevne skupnosti. Izhodiščna domneva je bila, da takšni zavezanci redkeje prejmejo zahteve za dostop do informacij in je posledično zagotavljanje transparentnosti po tej poti pri njih manj utečeno. Naključno smo izbrali pet krajevnih skupnosti s pravno osebnostjo, ki štejejo za samostojne zavezance za dostop do informacij javnega značaja in zaradi svojega statusa pravne osebe samostojno nastopajo v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom ali posebnim odlokom občine. Kot se za raziskavo spodobi, smo postavili nekoliko neprijetno zahtevo, saj nismo želeli pridobiti dokumentov v zvezi z vzdrževanjem pokopališč ali vzdrževanjem nekategoriziranih občinskih cest, pač pa smo zahtevali:

– vse račune o plačilih s službeno plačilno/kreditno kartico (ali karticami, če bi jih bilo več) in mesečne bančne izpiske banke, ki je izdala kartico, ki jih je v obdobju od marca 2013 do septembra 2014 prejela ali plačala krajevna skupnost, in

– vse račune, ki jih je krajevna skupnost plačala s postavke reprezentanca, prav tako za obdobje od marca 2013 do septembra 2014.

Zahtevo smo v začetku letošnjega oktobra naslovili na Krajevno skupnost Žerjav (občina Črna na Koroškem), Krajevno skupnost Čikečka vas (občina Moravske Toplice), Krajevno skupnost Bohinjska Bistrica (občina Bohinj), Krajevno skupnost Adlešiči (občina Črnomelj) in na Krajevno skupnost Dekani (občina Koper).

Rezultati kažejo, da je seznanjenost z ZDIJZ po krajevnih skupnostih zelo različna, bržkone odvisna od znanja konkretne osebe, ki je pripravljala odgovor. Hkrati lahko bralce kot davkoplačevalce že v tej fazi potolažimo in poudarimo, da se nobena od naključno izbranih krajevnih skupnosti ni pokazala kot zapravljiva. Prav nasprotno.

Popolnoma z ZDIJZ skladno je ravnala Krajevna skupnost Čikečka vas. Enajsti dan po vložitvi zahteve smo prejeli zgledno napisano in utemeljeno zavrnilno odločbo, podpisano s strani predsednice krajevne skupnosti. Razlog za zavrnitev je bilo dejstvo, da krajevna skupnost nima plačilne ali kreditne kartice niti s postavke reprezentanca ni plačala nobenega računa. Ker naš cilj ni bil ugotavljati, ali je krajevna skupnost vendarle, pa čeprav s podračuna pri Upravi za javna plačila in ne ravno s postavke »reprezentanca« kaj zapravila za različne pogostitve in proslave, pač pa ocena zavesti o zavezanosti za dostop do informacij javnega značaja, odzivnosti in pravne pravilnosti odzivov, smo v evrovizijskem žargonu Krajevni skupnosti Čikečka vas podelili 12 točk in jih nismo še naprej sekirali glede morebitnega vina in sendvičev, ki bi šli v slast ob krajevnem prazniku.

Skoraj popolnoma skladno z ZDIJZ je ravnala Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica. Že četrti dan po prejemu naše zahteve so nam odgovorili s posredovanjem zahtevanih dokumentov, ki so jih pospremili s pojasnilnim dopisom, podpisanim s strani predsednika krajevne skupnosti. V njem so zapisali, da razpolagajo samo s prejetimi računi, povezanimi z izdatki za reprezentanco za leto 2013 (od marca do decembra 2013). Pojasnili so še, da v letu 2014 niso imeli izdatkov za reprezentanco. Glede na navedeno bi čisto po črki ZDIJZ morali izdati delno zavrnilno odločbo, s katero bi zavrnili del naše zahteve, ki se je nanašal na dokumente, s katerimi krajevna skupnosti ne razpolaga – (od januarja do septembra 2014 in dokumente o plačilih s plačilnimi oziroma kreditnimi karticami, ki jih krajevna skupnost nima). Ne glede na to jim v velik plus šteje njihova odzivnost in posredovanje dokumentov o porabi za reprezentanco v letu 2013.

Podobno, povsem na meji sprejemljivega je bila tudi reakcija Krajevne skupnosti Žerjav. Šesti dan po prejemu naše zahteve smo prejeli elektronsko sporočilo z odgovorom, napisanim v imenu predsednika krajevne skupnosti. Pojasnjeno je bilo, da krajevna skupnost ne plačuje s plačilno/kreditno kartico in da prav tako nima ne planiranih ne realiziranih sredstev v okviru postavke »reprezentanca« v navedenem obdobju. Po določbah ZDIJZ bi nam morala Krajevna skupnost Žerjav, tako kot je to storila Krajevna skupnost Čikečka vas, izdati zavrnilno odločbo, s predpisanimi elementi; uvodom, izrekom, obrazložitvijo in pravnim poukom. V dobro jim štejemo odzivnost in pa celovit odgovor na naše zahteve, četudi ni bil dan v predpisani obliki odločbe.

Ob vsaki primerjavi se nekdo izkaže za boljšega in drugi za slabšega. Naša analiza pokaže, da sta se v vlogi zavezanca po ZDIJZ tokrat slabše odrezali krajevni skupnosti Adlešiči in Dekani.

Predsednik sveta Krajevne skupnosti Adlešiči nam je trinajsti dan po prejemu naše zahteve po elektronski pošti odgovoril, da ne razume, zakaj bi potrebovali plačilno kreditne kartice, ki jih nimajo, in da vse finance zanje vodi občina Črnomelj, zato da so oni pravi naslov za te zadeve. Dodatno je poudaril, da v krajevni skupnosti prostovoljno deluje sedem članom, ki si ne izplačuje kilometrin, dnevnic, nagrad za slabo delo, pač pa poskuša od občine in države dobljeno miloščino kar najbolje izkoristiti za že tako obubožan kraj in dobrobit prebivalcev. V Krajevni skupnosti Adlešiči si z določbami ZDIJZ niso ravno domači, jim pa ne primanjkuje strasti za delo in ne bežijo pred osebno angažiranostjo. Predsednik krajevne skupnosti je sporočilu pripisal mobilno telefonsko številko, na kateri je bil dosegljiv za dodatna pojasnila.

V vseh pogledih se je tokrat najslabše izkazala Krajevna skupnost Dekani. Trinajsti dan po prejemu naše zahteve smo iz tajništva krajevne skupnosti prejeli odgovor, v katerem so zapisali, da zahtevanih podatkov niso dolžni posredovati nepooblaščenim in neznanim osebam. Dodali so, da ne vedo, kdo je prosilec in zakaj potrebuje zahtevane podatke. Kljub precej ostremu in z ZDIJZ popolnoma neskladnemu odgovoru, so o našem poizvedovanju očitno govorili z Občino Koper, od koder so nam po elektronski pošti sporočili, da Krajevna skupnost Dekani ne poseduje nobene službene kreditne kartice in plačuje svoje obveznosti le direktno preko Uprave za javna plačila. Če bi želeli še kakšne informacije, so na Občini Koper predlagali, da se obrnemo na njih. Iz odgovora izhaja, da ne le Krajevna skupnost Dekani, pač pa tudi Občina Koper ni ravno domača v določbah ZDIJZ. Od občine bi namreč pričakovali, da krajevni skupnosti, ki se z zahtevami, kot je bila naša, najverjetneje sreča le redko, svetuje, usmerja in ji pomaga pri odzivanju po določbah ZDIJZ. Morda bo tole naše pisanje pripomoglo, da bo v prihodnje res tako.

Na koncu je treba priznati, da so nas krajevne skupnosti pravzaprav pozitivno presenetile. Čisto vse so se odzvale v zakonsko določenem roku (čeprav morda katera od njih nevede), kar pogosto ni vrlina niti velikih zavezancev, ki se z zahtevami po določbah ZDIJZ srečujejo dnevno. Tudi tiste krajevne skupnosti, ki očitno niso seznanjene z določbami ZDIJZ, so bile pripravljene po telefonu ali prek občine ponuditi dodatna pojasnila. Tudi to je več, kot je marsikdaj pripravljen storiti kakšen državni organ – še posebej, ko prejme neprijetna vprašanja.

V duhu naslovnega mota lahko rečemo, da ZDIJZ sicer »še ni v vsaki vasi«, da pa je na dobri poti tudi tja.