Premajhna transparentnost delovanja vlad

access denied

Izjava evropskih nevladnih organizacij za pravico do informacij javnega značaja na prvi uradno priznani svetovni dan dostopa do informacij!*

 

Madrid, 28. september 2016 – Na prvi uradno priznani mednarodni dan pravice vedeti so evropske organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s pravico dostopa do informacij, izrazile zaskrbljenost glede premajhne transparentnosti delovanja vlad. To škoduje demokratičnim procesom in tako poglablja nezaupanje in demagoški populizem v Evropi.

Zadnja zapažanja organizacij civilne družbe so pokazala, da kljub doseženemu napredku – trenutno ima  zakone o dostopu do informacij 111 držav, in vlade redno objavljajo ključne podatke o izdatkih in storitvah – ostajajo na področju transparentnosti velike slabosti v fazi sprejemanja odločitev (preglednosti odločanja), kar skriva velik del vladnih aktivnosti pred javnim nadzorom.

Po poročanju nevladnih organizacij naj bi eno največjih ovir do resnično transparentne oblasti predstavljalo neustrezno vodenje evidenc: ne vodijo se seznami sestankov javnih funkcionarjev in zapisniki le-teh, ni sledi o stikih z lobisti, odločitve so sprejete brez primernih utemeljitev ali dokazil.

Drugo resno težavo predstavlja pretirana uporaba izjem od prostega dostopa do informacij, posebej, ko se s sklicevanjem na zasebnost dejansko zakriva dejavnost javnih funkcionarjev med opravljanjem javnih funkcij – ni informacij o udeležbi na sestankih ali stroških njihovih službenih poti.

Kot posebej problematično evropska civilna družba ocenjuje pomanjkanje transparentnosti glede odločitev, ki zadevajo širšo javnost na nivoju EU in na državnem nivoju. NVOji so kot primer navedle zavrnitev posredovanja dokumentov o zakonitosti dogovora o beguncih med EU in Turčijo (iz Maja 2016). Gre za primer, ko bi odprtost dokumentov brez dvoma omogočila argumentirano in na dejstva oprto javno razpravo, pristranskega in ksenofobičnega diskurza.

Takšne osnovne napake glede transparentnosti so upravičeno deležne kritike, še posebej ob upoštevanju letošnjega jubilejnega obeleževanja 250 letnice od sprejetja prvega zakona o prostem dostopu do informacij na svetu (švedski zakon iz leta 1766) in ob upoštevanju dejstva, da vsi pomembni mednarodni organi, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice in Svetom Združenih narodov za človekove pravice, priznavajo dostop do informacij kot temeljno pravico posameznikov.

“Vemo, da je dobra vlada odprta vlada,”, je izjavila Helen Darbishire, direktirica organizacije Access info Europe, “vendar še vedno opažamo preveč odpora do resnične odprtosti, preveč senc in temnih kotičkov v javnih organih”.

“Problem slabe transparentnosti ni nujno v tem, da želijo kaj skriti, na primer korupcijo ali neučinkovitost,” je dodal Guido Romeo iz Dritto di Sapere,  “v mnogih državah opažamo, da javni uslužbenci preprosto niso še sprejeli dejstva, da nosijo odgovornost do javnosti, do volivcev, ki jih izvolijo in prek davkov financirajo državno blagajno.”.

“Pravica dostopa do informacij, ki so v javnem interesu, je ključna za novinarje in učinkovito opravljanje njihovih nalog. Ko je dostop do takšnih informacij omogočen prek žvižgačev – z uhajanjem informacij iz zasebnega sektorja ali iz javnih organov, bi morali biti zaščiteni tako novinarji kot žvižgači.” je povedala Renate Schroeder, Direktorica Evropskega združenja novinarjev (EFJ).

Vseh 16 združenj civilne družbe je pozvalo k takojšnji spremembi opisane situacije, z izboljšanjem dostopa do informacij v praksi, napredkom držav v iniciativi Partnerstva za odprtost vlad (Open Government Partnership) in s podpisom ter ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov  – prvega zavezujočega dogovora o pravici do dostopa do informacij na svetu.

Pozivu se pridružuje tudi Info hiša.

Organizacije:
Access Info Europe, Španija/Evropa
Access to Information Programme, Bulgarija
Citizens Network Watchdog Poland, Poljska
Civio Foundation, Španija
Diritto di Sapere, Italija
ePanistwo Foundation, Poljska
European Federation of Journalists, Evropa
Fair-Play Alliance, Slovaška
Freedom of Information Forum Austria, Avstrija
(Association) Funky Citizens, Romunija
Justice and Environment, Evropa
K-Monitor, Madžarska
GONG, Hrvaška
N-Ost, Nemčija
Open Knowledge Foundation Deutschland, Nemčija
Request Initiative, Združeno kraljestvo
Right to Know Ireland, Irska
Spinwatch, Združeno kraljestvo
Vouliwatch, Grčija

 

Opomba:

*Svetovni dan pravice vedeti po svetu beležimo že štirinajsto leto.  Uveljavile so ga organizacije civilne družbe, septembra 2002. Formalno je bil s strani Generalne skupščine ENESCO-a pripoznan novembra 2015.

Vir: Access Info Europe