Dilema poleg tega – kako daleč iti z zakonitim interesom – kateri zakon prevlada nad katerim, zlasti ZVOP-1:GDPR, pa tudi ZEKom-1:GDPR
ZVOP-2 (s strani Vlade potrjen predlog; 4.4.2018) je v 100. členu neposredno trženje uredil na način, ki je po našem mnenju skladen s Splošno uredbo. Člen je sicer nomotehnično slab, namen predlagatelja pa je bil končno v tem, da se dopusti obdelava OP za namen neposrednega trženja na vseh pravnih podlagah (ne zgolj na podlagi zakona in privolitve - kot po ZVOP-1 in prejšnjih predlogih ZVOP-2).
Ker ZVOP-2 ni bil sprejet, smo s 25.5.2018 začeli uporabljati Splošno uredbo, glede vprašanj, ki jih ta ne ureja, pa bo še vedno veljal ZVOP-1. Splošna uredba neposredno trženje neposredno ne ureja (razen v recitalu), ZVOP-1 pač (72. in 73. člen). Sodišče Evropskih skupnosti je v svoji bogati praksi oblikovalo načelo primarnosti (supremacije) prava EU, ki naj bi zagotovilo učinkovito in enotno uporabo prava EU, v praksi pa pomeni, da pravna pravila, sprejeta na ravni EU, prevladajo nad pravili notranjega pravnega reda držav članic.
Tako menimo, da je kljub veljavnosti ZVOP-1 treba tudi pri obdelavi OP za namene NT uporabiti neposredno Splošno uredbo, ki dopušča utemeljitev obdelave na katerikoli od dopustnih šestih pravnih podlag.
To pa ne
