V okviru projekta »Naš denar, naše informacije«, ki ga je Info hiša izvedla ob finančni podpori Veleposlaništva Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, smo že objavili dva bloga, v katerih smo opisali reakcijo krajevnih skupnosti in pa ministrstev na naše zahteve po posredovanju dokumentov v zvezi z reprezentanco. Splošna ugotovitev je, da ne ministrstva ne krajevne skupnosti (vsaj večina le-teh) nimajo težav pri prepoznavanju računov za različna poslovna kosila in podobne stroške kot informacij javnega značaja. V tokratnem blogu gremo v vsebino. Razprava o tem, za kaj so Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za zunanje zadeve v času vlade Alenke Bratušek porabljala sredstva za reprezentanco ministra, ni bila cilj našega projekta. Ampak, recimo, da si potem, ko smo prejeli račune, ne moremo pomagati, in preprosto moramo reči oziroma napisati kakšno besedo tudi o tem.

Naša zahteva je zadevala obdobje vlade Alenke Bratušek; torej obdobje od 20.3.2013 do 13.7.2014 in se je nanašala na reprezentanco zgornjih ministrstev pod vodenjem ministrov; Uroša Čuferja (MF), Karla Erjavca (MZZ), Senka Pličaniča (MP), Jerneja Pikala (MIZŠ) in Uroša Grilca (MK).

Malo dalj časa je trajalo, da smo vse podatke obdelali, a boste iz priloženih tabel videli, da je bilo dela ogromno.

Skupne uvodne ugotovitve so, da so na MF radi »dobro spali« v hotelih, ki stanejo tudi 300 evrov na noč (in to ne samo minister), da so na vseh ministrstvih zelo nedosledni pri spoštovanju Uredbe o stroških reprezentance (Uradni list RS, št. 35/09 in 38/09 – popr.), tako glede navajanja vrste dogodka, ki opravičuje porabo sredstev za reprezentanco, kot tudi glede navajanja števila udeležencev dogodka, omejitev porabe na osebo in predvsem glede porabe sredstev reprezentance za alkoholne pijače.

Na MF, kjer so, kot navedeno, radi »dobro spali«, pri stroških nočitev niso skoparili, tudi če je šlo za državnega sekretarja oziroma direktorja direktorata. Tako so stroški nočitve za Marjana Divjaka, generalnega direktorja Direktorata za zakladništvo znašali 890,92 evrov za tri noči od 18. do 21. aprila 2013 (Westin Georgetown), za Matija Mavka, državnega sekretarja, 900 evrov za tri noči od 12.-15.6.2013 (Westin Rome) in 1.154,58 evrov za štiri noči od 9.-13.10.2013 (Renaissance Washington). V istem terminu, torej od 9.-13.10.2013 in v istem hotelu je bival tudi minister Čufer za 1.193,64 evrov.

Glede porabe javnih sredstev za reprezentanco osnovno pravilo iz zgoraj citirane Uredbe pravi, da se kot stroški pogostitve na uradnih in delovnih sestankih, ki jih priredi funkcionar, štejejo le stroški hladnih in toplih brezalkoholnih pijač, sadja in izjemoma prigrizkov; ti stroški smejo znašati največ 5 eurov na osebo na uradnih sestankih in 2 eura na osebo na delovnih sestankih – z vključenim DDV. S tem pravilom nimamo težav, saj lahko delovni sestanki trajajo tudi več ur, zgolj voda iz pipe bi lahko kontraproduktivno vplivala na vnemo sodelujočih. Nadalje Uredba določa, da stroški delovnih in uradnih kosil in večerij, ki jih priredi funkcionar skupaj s pijačo, ne smejo presegati 50 evrov na osebo. Pri delovnih in uradnih kosilih Uredba sicer izrecno ne zapoveduje brezalkoholnih pijač, vendar količine, ki so bile v določenih primerih porabljene, dajejo misliti o tem, da odločitve na teh delovnih oziroma uradnih kosilih niso mogle biti sprejete s trezno glavo.

6800 EUR za kosila v gostilni AS v letu in pol

Četudi iz dokumentacije, ki smo jo prejeli, kot že navedeno, izhaja, da je vrsta dogodka slabo označena, in ne vemo vselej ali je šlo za delovni sestanek ali delovno kosilo, po številu dejanskih kosil med tangiranimi ministri močno odstopa minister za pravosodje, Senko Pličanič. Ta je imel v gostilni Vila As v raziskovanem obdobju več kot 70 delovnih sestankov oziroma delovnih kosil, na katerih sta bili več kot 40krat samo dve osebi. Ob pregledovanju računov v oči bode tudi dejstvo, da pomemben del stroškov delovnih sestankov oziroma kosil v Vili As predstavljajo alkoholne pijače. Med njimi je bila očitno najbolj priljubljena Malvazija As, takoj za njo pa Rose Batič. Tudi, če sta bili na sestanku oziroma kosilu le dve osebi, sta se pili v buteljkah (ne v kozarcih). Včasih so udeleženci sestanka oziroma kosila v Vili As rabili tudi kaj močnejšega. Recimo Jacka Danielsa, Chivas Regal, Aperol spritz… Po kozarcih pa se je najbolj pogosto pil dišeči traminec Steyer.

Se vam zdi, da so imeli udeleženci sestankov oziroma kosil z ministrom Pličaničem v Vili As zelo konstanten okus in je šlo najbrž za redne delovne sestanke enih in istih oseb? No, tudi nam se zdi tako. Še celo več. Vemo, da je bil reden udeleženec teh sestankov tudi kadilec, saj so bile na službeno kartico nekajkrat v gostilni As kupljene tudi cigarete (Marlboro – za 3,70 evrov). V primerjavi z drugimi ministri oziroma ministrstvi gre za precej odstopajočo prakso delovnih sestankov oziroma delovnih kosil v t.i. abonirani restavraciji. A vendar brez skrbi… Vse je v redu (najbrž), dokler davkoplačevalci ne plačujemo za dnevno malico ministra – za ta namen namreč tudi minister prejme nadomestilo, in si jo je dolžan kupiti sam.

Ostale restavracije, v katerih se je porabljala reprezentanca ministra oziroma ministrstva za pravosodje (Moderna kulinarika, Terme Krka, JGZ Brdo, Terme Čatež) niso tako zelo »zanimive«, saj je šlo očitno za različna »službena srečanja«, ki pa so bila vsa (!kako slovensko!) pospremljena tudi z alkoholom. In ne, nikakršni svetohlinci nismo in tudi nam se zdi kozarec vina ob kosilu povsem sprejemljiv. Ko pa stroški za alkoholne pijače dosežejo skoraj tretjino računa, kot je to v primeru računa Terme Krka z dne 29.1.2014 (na fakturi v skupni višini 1.857,20 evrov je skupni znesek za alkoholne pijače 517,00 evrov), smo prepričani, da je bila zdrava mera presežena, pa tudi poslovni bonton slej ko prej vsaj ogrožen.

Na ostalih ministrstvih razen zelo površnega evidentiranja stroškov reprezentance, na kar sklepamo iz manjkajočih naročilnic in/ali faktur, nismo zaznali odklonov od pričakovanega. To lahko pomeni, da je vse v skladu s predpisi, pričakovanji in pravo mero, lahko pa pomeni, da je dokumentacija tako pomanjkljiva, da dejanskega stanja ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Kakorkoli… Dejstvo je, da »prazen žakelj ne stoji pokonci« in da morajo tudi ministri in njihovi gostje kdaj jesti. Vprašanje, ki ga puščamo odprtega, je, ali je prav, da ni potrebno natančno opredeliti službenega dogodka, ki opravičuje pogostitev, in ali je prav, da poraba alkoholnih pijač v reprezentanci ni omejena – kot lahko sklepamo iz računov, ki smo jih prejeli.

Rosana Lemut Strle

Priloge:

Podrobnosti zapravljanja nekdanjega ministra Pličaniča v gostilni AS, MP_racuni_AS_razdelano