O zaračunavanju stroškov za dostop do informacij javnega značaja

Info hiša je so-podpisala tole pismo, ki so ga novinarji naslovili na poslance. In uspelo je, sporna določba je bila danes iz predloga novele umaknjena. Hvala poslanci.

Spoštovani,

Podpisnice in podpisniki tega dopisa podpiramo velik del predlaganih sprememb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, saj predstavljajo predlogi korak naprej v smeri transparentnega delovanja države. Kljub hvalevrednim predlogom pa lahko pozitivne učinke sprememb zasenči predlagani amandma k 24. členu, saj ta pomeni korak nazaj glede dostopnosti informacij za javnost in civilno družbo ter tako onemogoča nadzor nad delovanjem javne oblasti in omejuje ustavno pravico do obveščenosti.

zato vas pozivamo, da omenjeni amandma zavrnete.

V torek, 15.12.2015, bo na 14. redni seji Državnega zbora RS potekala druga obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cilj navedenega amandmaja, ki ga predlagajo koalicijske poslanske skupine SD, SMC in DeSUS, je legalizirati doslej nelegalno prakso zaračunavanja stroškov dela javnih uslužbencev za posredovanje informacij javnega značaja. Predlagani amandma bo namreč izničil določbo, po kateri se za posredovanje informacij javnega značaja lahko zaračunajo le materialni stroški, kar omogoča zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev. Ti so tako ali tako že plačani za svoje delo, pri čemer pa je omogočanje dostopa do informacij javnega značaja del javne službe javnopravnih oseb – zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. S tega gledišča je pravzaprav sporno tudi pavšalno zaračunavanje materialnih stroškov za tako rekoč vsak dostop, to pa je za nameček tudi finančno nevzdržno za nevladne organizacije, novinarska uredništva in samostojne novinarje.

Predlagani amandma na že tako neživljenjsko in potencialno sporno rešitev (zaračunavanje materialnih stroškov) ne omejuje zgolj dostopa do informacij javnega značaja državljanom na splošno, temveč otežuje in onemogoča delo novinarjemv, raziskovalnih institucij in civilne družbe. To pa so ključni akterji demokratične družbe, ki zagotavljajo transparentno delovanje države in delujejo v splošno korist, v interesu javnosti. Takšni ureditvi podpisniki tega pisma ostro nasprotujemo, saj državno upravo v nasprotju z načelom odprte družbe in prostega pretoka javnih podatkov efektivno zapira pred državljani.

Informacije javnega značaja morajo ostati javne, ne glede na dolžino dokumenta, pogojno dopustno bi bilo le zaračunavanje materialnih stroškov za obdelavo res velikih količin dokumentov. Državne institucije ne smejo zaračunavati dostopa do dokumentov, ki lahko pomagajo razkrivati nezakonite prakse tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Pri tem dokumente, ki so številčnejši ali daljšega formata praviloma zahtevajo raziskovalne institucije, novinarji in nevladne organizacije. Naj spomnimo na primere, kot je TEŠ6 in drugi sporni projekti, kjer je bil dostop do informacij javnega značaja v imenu zaščite določenih interesnih skupin sprva omejen, nato pa je bil dostop do teh dokumentov po več mesečnem vztrajanju dosežen prek instituta informacijskega pooblaščenca.

V kolikor omenjeni amandma podprete, boste s tem neposredno in posredno onemogočili nadzor javnosti nad centri moči, interesnimi skupinami, lobisti, javnim naročanjem in nad drugimi spornimi projekti, ki so bili financirani iz državnega proračuna. Prost dostop do informacij je vse bolj ključnega pomena za normalno funkcioniranje demokratično ustrojene družbe, zato je nalaganje finančnega bremena tistim družbenim akterjem, ki delujejo v imenu in »za račun« javnosti, pravzaprav nedemokratično.

V okviru centra za zagovorništvo, informiranje in pravno svetovanje Transparency international Slovenia pogosto naletimo na težave pri dostopu do informacij javnega značaja, prav zaradi zaračunavanja dela javnih uslužbencev. Posamezniki, ki se borijo proti koruptivnim in neetičnim dejanjem pogosto nimajo sredstev za pokritje teh neupravičenih stroškov. Tudi novinarjem bo pravica do postopkov po ZDIJZ hitro odvzeta že iz finančnih razlogov, če bodo za vsak dostop do informacij javnega značaja obremenjevali vedno bolj uboren proračun novinarskih uredništev. Sprejetje amandmaja bi povrhu pomenilo diskriminacijo posameznika ali organizacije na podlagi finančnih zmogljivosti ter močno najedlo vladavino ustavne pravice do obveščenosti…

Obrazložitev predlagateljev amandmaja, češ da ta preprečuje izkoriščanje instututa dostopa do informacij javnega zančaja za oteževanje dela javnih uslužbenecev, ne vzdrži realne presoje, saj Zakon o dostopu do informacij javnega značaja že zdaj vsebuje dovolj varovalk, ki preprečujejo takšno izkoriščanje (glej 5. člen, 5. odstavek). Prav tako je ta argument povsem pavšalen, nepodkrepljen s konkretnimi informacijami ali podatki o izkoriščanju dostopa do informacij javnega značaja. Podpisniki menimo, da je bilo takšnih primerov od uzakonitve prvega ZDIJZ do danes morda za peščico.

Ker plačljivost informacij že sama po sebi deluje omejevalno, apeliramo na poslance, da jo omejite do skrajnosti in zato predlaganega amandmaja ne podprete, vlado pa pozivamo, da sprejme enoten stroškovnik, ki ga je bila sicer dolžna sprejeti do oktobra 2014.

S spoštovanjem,

Vid Doria, generalni sekretar Transparency International Slovenia

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Ricardo Gutierrez, generalni sekretar Evropske zveze novinarjev

Sindikat novinarjev Slovenije

Mateja Babič Stermecki, odgovorna urednica Dela

Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika

Katja Šeruga, odgovorna urednica Večera

Jadranka Rebernik, odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija

Miha Lampreht, programski direktor Radia Slovenija

Tjaša Slokar Kos, direktorica in odgovorna urednica Informativnega programa POP TV

Grega Repovž, odgovorni urednik Mladine

Antiša Korljan, odgovorni urednik Primorskih novic

Simona Mežnarič, odgovorna urednica Štajerskega tednika

Barbara Štrukelj, odgovorna urednica STA

Goran Forbici, Center nevladnih organizacij Slovenije

Helen Darbishire, direktorica Access Info Europe

mag. Brankica Petkovič, Mirovni inštitut

dr. Zdenka Čebašek Travnik, direktorica Info hiše

dr. Nataša Pirc Musar, ustanoviteljica Info hiše

mag. Rosana Lemut Strle, ustanoviteljica Info hiše

Urša Zgojznik, predsednica Društva Ekologi brez meja

Živa Kavka Gobbo, predsednica, Focus, društvo za sonaraven razvoj

Gaja Brecelj, direktorica, Umanotera

Gorazd Marinček, predsednik, Slovenski e-forum

mag. Nina Štros, vodja Greenpeace CEE v Sloveniji

Marjan Huč, Koordinator platforme Sloga, platforma za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč

Jan Peloza, predsednik, mladinsko združenje Brez izgovora

Igor Šenica, predsednik društva Bober, okoljsko gibanje Dolenjske

Tomaž Stojanovič, direktor, Notranjski ekološki center