Večplastnost varovanja imena in podobe

Gostujoči blog: DOMINIK KUZMA

V dveh letih življenja v Veliki Britaniji1 tukajšnji domačini niso pokazali veliko zanimanja za Slovenijo, dokler ni bila v Belo hišo ob svojem možu izvoljena žena bodočega predsednika ZDA, ki je Slovenka. Slovenija se je tako konec leta 2016 znašla v središču svetovnega političnega prostora, pa čeprav »le« posredno prek prve dame 45. predsednika ZDA. Vsa pozornost in dodatno zanimanje je mnoge spodbudilo k unovčevanju tega okrepljenega zanimanja za državico ob Jadranskem morju. Dejanje okoriščanja na podlagi slave drugega pa pomeni hojo po tanki liniji med dovoljenim in nedopustnim posegom v pravice drugega. Splošno moralno načelo, ki je tudi preneseno v razna pravila slovenskega pravnega reda, zapoveduje, da nihče ne sme imeti koristi od nečesa, v kar ni vložil nič truda (krajše, gre za vprašanje, ali gre za okoriščanje na plečih drugih).

Tako je lahko podoba in/ali ime slavnega posameznika v pravnih redih po svetu in tudi v Sloveniji varovana na različnih pravnih podlagah. Velika Britanija in ZDA imata kot glavni predstavnici anglosaksonskega pravnega reda zelo dolgo tradicijo in prakso sodnega varstva pravic intelektualne lastnine in posegov v zasebnost, pri čemer niso redki primeri okoriščanja na podlagi svetovne slave drugih – eden bolj odmevnih primerov v Veliki Britaniji je povezan z varovanjem imen in nadimkov članov družine Beckham. Člani družine Beckham so ikone Britanske uspešnosti, pri čemer je bilo v zvezi z njihovimi imeni in blagovnimi znamkami kar nekaj sporov – glej npr. spor v zvezi s domeno ali spor v zvezi z nadimkom Posh. Posebnost Velike Britanije je tudi, da ima komercialno najbolj zanimiva družina (ki pa ni družina Beckham, temveč kraljeva družina Velike Britanije) določen poseben status v nekaterih zakonih v zvezi z intelektualno lastnino. Tako je v zakonu za blagovno znamko predpisana prepoved registracije blagovne znamke, ki je kakorkoli povezana ali se navezuje na kraljevo družino (glej s4 in s99 Trade Marks Act). Ureditev gre še dlje, in sicer prepoveduje kakršnokoli oglaševaje izdelkov z uporabo kraljeve družine brez posebnega uradnega dovoljenja. Tako ni niti dopustno oglaševati, da se izdelki dobavljajo kraljevi družini, čeprav to dejstvo drži, brez odobritve s strani kraljeve družine s kraljevim dovoljenjem.[1] Spoštovanje pravic in ustrezno postopanje pri pridobivanju soglasja za uporabo imena in podobe ali celo blagovne znamke slavne osebe je del poslovne prakse britanskih podjetij, ki so zelo dobro podkovana o temeljih varovanja teh elementov posameznikove osebnosti. Zaradi tega se veliko sporov zaključi zunaj sodišč s sklenitvijo poravnav in dogovorov o trgovanju s podobo ali imenom znane osebe. Glede na razvoj v Sloveniji, kjer se slava konkretne Slovenke glede na poročanja slovenskih medijev, očitno široko izkorišča za gospodarsko okoriščanje, se vzbuja občutek, da slovenski podjetniki niso podučeni o temeljih varovanja imena in podobe posameznika, ko gre za označevanje blaga in storitev. Zato je ta prispevek namenjen predvsem splošnemu pregledu možnih podlag varovanja imena in podobe posameznika v slovenskem pravnem redu, pri čemer je ključnega pomena razumevanje, kaj spada v javno sfero uporabe (kot npr. novinarsko poročanje, kritika, poučevanje, parodija, zgodovinska dejstva) in kaj presega meje dovoljenega.

Kot je bilo na tem blogu že pojasnjeno, pomeni neavtorizirana uporaba tuje podobe ali imena poseg v osebnostno pravico, toliko bolj, če je tak poseg narejen s ciljem gospodarskega okoriščanja v obliki ustvarjanja dobičkov (v državah anglosaksonsega prava je tako okoriščanje pokrito s pravilom prepovedi neodobrene uporabe – (mis)appropriation). Nadalje lahko izkoriščanje tuje podobe ali imena pomeni kršitev blagovne znamke. Tukaj je treba ločiti med registriranimi in neregistriranimi blagovnimi znamkami. Registrirane blagovne znamke so praviloma teritorialno omejene, kar pomeni, da se jih varuje le, če so bile predhodno pravno-veljavno registrirane v določenem pravnem prostoru, kjer se blagovna znamka uporablja za komercialne namene, če je prišlo do kršitve blagovne znamke v zvezi s prijavljenim blagom (v EU je blagovna znamka temeljito harmonizirana, zato jo je mogoče registrirati za celotno območje EU pri enem organu).

Neregistracija blagovne znamke ne pomeni, da je uporaba podobe ali imena, ki se uporablja za označevanje blaga ali storitev, na trgu prosta. Namreč blagovna znamka je v pravnem redu varovana tudi, če ni registrirana, vendar je notorična oziroma (svetovno) znana ali pa se že uporablja na določenem trgu (glede na situacijo je odvisno ali se pri varovanju neregistrirane blagovne znamke uporabi določbe Zakona o industrijski lastnini ali Zakona o varstvu konkurence v okviru nelojalne konkurence). Blagovna znamka služi funkciji sporočanja izvora, kvalitete, pripadnosti etc. storitev in blaga, s katerim je povezana. Navedeno pomeni, da pravni red varuje pred uporabo blagovnih znamk oziroma kakršnihkoli označb storitev ali blaga, ki bi na trgu povzročale zmedo ali bi pomenile zlorabo. Zoper taka početja so svetovno znani posamezniki že uspešno dosegli prepoved uporabe registrirane znamke z zlorabo njihovega imena, čeprav sami niso registrirali blagovne znamke v tej konkretni državi (zadnji odmevni primer je zloraba imena Michaela Jordana na Kitajskem).

Slovenija se je znašla v zanimivem položaju, saj gre za prvi primer svetovno znane Slovenke, ki jo pozna globalni svet. Seveda ima Slovenija tudi druge svetovno znane Slovence, ki pa so večinoma znani samo določeni nišni skupini ljudi izven Slovenije kot npr. smučarji (Maze), skakalci (Prevc), plavalci (Strel) ali intelektualci (Žižek, Boris Pahor). Edinstvenost primera pa postavlja tudi nova vprašanja glede varovanja podobe in imena te osebe pred slovenskimi sodišči, takšna kot nikoli do sedaj. Pri tem ne gre zanemariti diplomatske in mednarodne komponente tega primera, ki bosta igrali pomembno vlogo pri obnašanju gospodarskih subjektov v Sloveniji pri izkoriščanju podobe in imena te osebe za komercialne namene.

Prva dama predsednika ZDA je neuradna funkcija, ki daje imenovani osebi določena pooblastila, obveznosti in tudi pravice, predvsem v obliki varovanja in dostopa do političnih predstavnikov drugih držav. ZDA kot pomembna gospodarska in politična velesila v svetu aktivno varujejo dobro ime in zasebnost najvišjih predstavnikov svojih oblasti, sploh, če bo uporaba imena ali podob presegla dovoljeno uporabo za obveščanje javnosti ali kritike. Prva dama je torej element institucije predsednika države ZDA in posledično eden od temeljnih elementov oblasti v ZDA, kar pomeni, da bo ZDA sama zainteresirana za varovanje dobre podobe in imena oseb, ki zaseda to funkcijo. Pri tem je seveda treba upoštevati tudi problematiko kolizije interesov nosilca funkcije prve dame. Oglaševanje ali označevanje izdelkov z imenom prve dame lahko vzbuja videz, da se prva dama komercialno okorišča iz statusa prve dame v času trajanja funkcije. Že sam videz kolizije interesov, ki je lahko dodatno potenciran preko površnega poročanja medijev, lahko nosilcu funkcije povzroči določene politično-pravne posledice, kar lahko ZDA dodatno spodbudi, da prepreči takšna izkoriščanja imena prve dame (glej prakso v Tolley v Fry) Že v tem elementu je torej razvidna mednarodna narava uporabe imena ali podobe te konkretne osebe. Izkoriščanje le-tega torej ni uokvirjena v slovenski pravni prostor, temveč lahko zadeva tudi mednarodno javno pravo, diplomatske odnose med državama ali celo spada v splošno pristojnost drugih držav. Namreč, če se bodo katerikoli izdelki slovenskih podjetij, ki so označeni z imenom ali podobo te osebe znašli na tujem trgu, recimo v ZDA, se lahko slovenska podjetja znajdejo pred sodišči drugih držav zaradi kršitve ali (ne)registrirane blagovne znamke ali zaradi posega v osebnostne pravice. Kot zanimivost, v ZDA se pristojnost ameriških sodišč v civilnih-trgovinskih zadevah lahko vzpostavi, če v ZDA obstaja zadostna stopnja komercialne aktivnosti, kar je bilo jasno vzpostavljeno v odmevnih primerih Maria v Altmann: Bloch-Bauer slike in International Shoe v. State of Washington.

Vse navedeno pomeni, da je treba pri odločitvi za neavtorizirano uporabo podobe ali imena prve dame ZDA pri prodaji blaga in storitev s strani slovenskih podjetij vložiti veliko pravnega premisleka, če že moralni pomisleki ne bodo zadržali poslovnih načrtov po materialnem okoriščanju iz slave drugih. Veliko podjetij se v sedanjem času oglašuje po internetu, ki nudi veliko možnosti za e-komercializacijo storitev in blaga, ki večinoma ne pozna omejitev državnih meja in dosega širok krog potrošnikov. Če bo aktivnost oglaševanja in spletne prodaje prisotna tudi v ZDA, potem je treba v okviru poslovnega načrta pomisliti tudi na možnost spora pred sodišči v ZDA, kjer je med drugim dovoljena tudi kaznovalna odškodnina (punitive damages), velikokrat večja od navadne (restitucijske) odškodnine, ki le vzpostavlja stanje pred škodnim dogodkom.

V okvir dobrega gospodarjenja slovenskih podjetij, ki se bodo v prihodnje odločila uporabiti ime ali podobo slavne slovenske osebe, bo tako morala spadati tudi presoja posledic, ki lahko doletijo podjetje pri takem postopanju. Ime in podoba namreč ne spadata v javno sfero in uporaba teh dveh izraznih znakov neke osebe ni prosta, čeprav je bila ta oseba rojena v Sloveniji. Posledično, kdor se odloči komercializirati takšno ime ali podobo, mora v poslovni model poleg dobičkov vračunati tudi stroške in odhodke v zvezi z morebitnimi postopki, ki bodo sproženi zaradi okoriščanja na podlagi slave drugega.

Mag. Dominik Kuzma, LL.M., univ. dipl. pravnik

Avtor prispevka je samozaposleni pravnik na Škotskem, Velika Britanija, kjer je na Univerzi v Dundeeju nedavno pridobil LL.M. naziv s področja mednarodnega gospodarskega prava.

[1] Naj opomnim, da je na splošno prodaja izdelkov s podobami kraljeve družine dovoljena pod naslednjimi pogoji: The Lord Chamberlain’s Office will not generally seek to oppose the use of images of Members of the Royal Family or Royal Residences on certain articles which are for sale, providing they are of a permanent kind, free from advertisement, in good taste, carry no implication that the firm concerned has received Royal Custom or approval, and are not in contravention of any trademark or copyright.