Pritožnik upravlja verigo supermarketov in je v svoji skupini za notranjo revizijo zaposlil g. Skeltona, ki je bil med drugim zadolžen za posredovanje podatkov o plačah vseh pritožnikovih zaposlenih zunanjim revizorjem. Skelton je to storil, a je ob tem tudi zase naredil in shranil kopijo podatkov. To datoteko s podatki je naložil na javno dostopno spletno mesto za skupno rabo datotek in jo nato anonimno poslal trem časopisom v Veliki Britaniji. Pretvarjal se je, da je zaskrbljen posameznik, ki je datoteko po naključju našel na spletu. Čeprav teh podatkov niso objavili, je eden izmed časopisov opozoril pritožnika, ki je takoj ukrepal, da bi podatke odstranil z interneta in zaščitil svoje zaposlene, tudi z opozorilom policije. Skelton je bil kmalu aretiran ter obsojen na zaporno kazen.
Nekateri prizadeti zaposleni so posledično vložili tožbo zoper pritožnika zaradi kršitve obveznosti v okviru DPA, zlorabe zasebnih podatkov in zlorabe zaupanja. Sodnik na prvi stopnji je zavrnil pritožnikovo trditev, da odgovornost pritožnika za ravnanje zaposlenih ne pride v poštev zaradi vsebine DPA in njene podlage v direktivi EU ter presojal, kot je to potrebno skladno z ustaljeno sodno prakso (Sodba lorda Toulsona v zadevi Mohamud proti WM Morrison Supermarkets plc [2016] UKSC 11; Odločitev Hiše lordov
